Nephesh Duša ?

Duša

Definicija: V Bibliji se ”duša“ prevaja iz hebrejske besede néphesh in grške besede psykhé. Biblijska raba kaže, da je duša v resnici oseba ali žival, oziroma njuno življenje. Za mnoge je ”duša“ nematerialni ali duhovni del človekovega bitja, ki preživi telesno smrt. Drugi jo imajo za življenjsko počelo. Toda ti mišljenji nista biblijski.

Kako nam Biblija pomaga razumeti, kaj je duša?
1. Mojz. 2:7: ”Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.“ (Upoštevaj, da človek ni dobil duše, ampak da je postal duša, živa oseba.) (Hebrejska beseda, ki se tukaj prevaja z ”duša“ je néphesh. Prevodi KJ, AS in Dy jo enako prevajajo. V prevodih RS, JB, NAB in v slovenskem EI beremo ”bitje“. NE zapiše ”stvarjenje“, Kx pa ”oseba“.)
1. Kor. 15:45: ”Tako je tudi pisano: ’Postal je prvi človek Adam duša živa‘. Zadnji Adam je postal duh oživljajoč.“ (Tako se Krščanski grški spisi skladajo s Hebrejskimi spisi glede tega, kaj je duša.) (Grška beseda, ki se tukaj prevaja z ”duša“, je psykhé v tožilniku. V KJ, AS, Dy, JB, NAB in Kx beremo ”duša“. V RS, NE, TEV in EI tudi piše ”bitje“.)
1. Pet. 3:20: ”V dneh Noetovih . . . se je v njej malo, to je osem duš na varno rešilo po vodi.“ (Grška beseda, ki se tukaj prevaja z ”duša“ je psykhaí, množinska oblika psykhé. V KJ, AS, Dy in Kx tudi beremo ”duše“. V JB in TEV ”ljudje“, prevodi RS, NE in NAB uporabljajo izraz ”osebe“.)
1. Mojz. 9:5: ”Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš (ali ”življenj“; hebrejski izraz iz besede néphesh) vaših kri.“ (Tukaj piše, da ima duša kri.)
Joz. 11:11, NW: ”Potolkli so vse duše [hebrejsko néphesh], kar jih je bilo v njem, z ostrim mečem.“ (Dušo je po tem zapisu mogoče udariti z mečem, zato ta pač ne more biti duh.)
Kje pravi Biblija, da so živali duše?
1. Mojz. 1:20, 21, 24, 25: ”In reče Bog: Obilo naj rodé vode gibkih stvari, živečih* . . . In ustvaril je Bog velike morske živali in vse žive stvari, ki se gibljejo, ki so jih obilo rodile vode, po njih plemenih, in vse ptice krilate po njih plemenih. . . . In reče Bog: Rodi naj zemlja žive stvari po njih plemenih . . . In naredil je Bog zveri zemeljske po njih plemenih in živino po njenih plemenih in vso laznino zemeljsko po njenih vrstah. (*V hebrejščini je na tem mestu beseda néphesh. Ro zapiše ”duša“. Nekateri prevodi pa zapišejo ”bitja“.)
3. Mojz. 24:17, 18: ”In kdor ubije kateregakoli človeka [hebrejsko néphesh], mora umreti; kdor pa ubije katero živino [hebrejsko néphesh], jo mora povrniti: življenje za življenje.“ (Upoštevaj, da se ista hebrejska beseda za dušo uporablja v obeh primerih, za človeka in za živali.)
Raz. 16:3: ”In postane kri, kakor kri mrliča, in umrje vsaka duša* živa, kar jih je v morju.“ (Torej tudi Krščanski grški spisi kažejo, da so živali duše.) (*Grška beseda tukaj je psykhé. V KJ, AS in Dy jo prevajajo z ”duša“. Nekateri prevajalci uporabljajo izraz ”stvarjenje“ ali ”stvar“.)
Ali drugi učenjaki, ki niso Jehovove priče, priznavajo, da je duša to, kar pravi Biblija?
”V S[tari] Z[avezi] ni cepljenja [razdeljivosti] med telesom in dušo. Izraelec je videl stvari konkretno, videl jih je celovite, zato je imel človeka za osebnost in ne za sestavljenko. Izraz nepeš [néphesh], čeravno preveden z našo besedo duša, nikakor ne pomeni dušo, ločeno od telesa ali od posameznika. . . . Izraz [psykhé] iz N[ove] z[aveze] ustreza besedi nepeš. Lahko pomeni življenjsko počelo, življenje samo ali živo bitje.“ (New Catholic Encyclopedia, 1967, Zv. XIII, str. 449, 450)
”Hebrejski izraz za ’dušo‘ (nefesh, tisto kar diha) je uporabljal Mojzes, . . . označeval je ’živo bitje‘ in je enako uporaben tudi za nečloveško bitje. . . . Uporaba besede psychē (’duša‘) je v Novi zavezi primerljiva z nefesh.“ (The New Encyclopœdia Britannica, 1976, Macropœdia, Zv. 15, str. 152)
”Vera, da duša živi po smrti telesa, je prej stvar filozofskega in teološkega razmišljanja kot pa preproste vere in je na ta način tudi nikjer v Svetem pismu ne najdemo razložene.“ (The Jewish Encyclopedia, 1910, Zv. VI, str. 564)
Ali lahko človeška duša umre?
Ezek. 18:4: ”Glej, vse duše so moje; kakor duša očetova, tako duša sinova je moja; duša,* ki greši, umrje.“ (*V hebrejščini piše néphesh z določnim členom. V KJ, AS, RS, NE in Dy ga prevajajo z ”dušo“. Nekateri prevajalci pa zapišejo ”človek“ ali ”oseba“.)
Mat. 10:28: ”Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše [ali ”življenja“] pa ne morejo ubiti. Bojte se marveč tistega, ki more i dušo* i telo pogubiti v pekel!“ (*Grščina ima tu tožilniško obliko psykhé. KJ, AS, RS, NE, TEV, Dy, JB in NAB jo prevajajo z ”duša“.)
Ap. dela 3:23: ”Da se vsaka duša [grško psykhé], ki ne bo poslušala tega preroka, iztrebi izmed ljudstva.“
Ali človeška duša (človek) lahko živi večno?
Glej strani 431-435 pod naslovom ”Življenje“.
Ali je duša isto kot duh?
Prop. 12:7: ”Prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh [ali življenska sila; hebrejsko rúach] pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.“ (Upoštevaj, da je hebrejska beseda za duh rúach; beseda, ki je prevedena z duša, je pa néphesh. Iz besedila vidimo, da to ne pomeni, da bi duh potoval vse do Boga osebno, ampak da je vsako upanje na ponovno življenje odvisno od Boga. Podobno lahko tudi rečemo: Če kupec ne izvrši potrebnega vplačila za posestvo, se le-to ”vrne“ lastniku.) (KJ, AS, RS, NE, EI in Dy tukaj prevajajo rúach z ”duh“. V NAB beremo ”življenjski dih“.)
Prop. 3:19: ”Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba: kakor te umrjo, umrjo tudi oni, in enak dih [hebrejsko rúach] imajo vsi.“ (Tako imajo oboji, tako ljudje kot živali, kot je prikazano, isti rúach ali dih. Za pojasnilo 20. in 21. vrstice glej stran 68.)
Heb. 4:12: ”Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše [grško psykhés; ”življenje“, NE] in duha [grško pneúmatos], členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.“ (Upoštevaj, da tudi grška beseda za duh ni ista, kot za dušo.)
Ali se zavestno življenje osebe nadaljuje, ko duh zapusti telo?
Ps. 146:4: ”Duh njegov [hebrejsko rúach] izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.“ (NAB, Ro, Yg in Dy [145:4] prevajajo rúach z ”duh“. Nekateri prevajalci pravijo ”dih“.) (Tudi Psalm 104:29.)
Kje je izvor krščanskega verovanja v nematerialno, neumrljivo dušo?
”Krščanska zamisel duhovne duše, ki jo je ustvaril Bog in jo vdahnil v telo ob spočetju, da je s tem človek postal živa celota, je plod dolgoletnega razvoja krščanske filozofije. Šele z Origenom [umrl okoli 254 n.š.] na Vzhodu in svetim Avguštinom [umrl 430 n.š.] na Zahodu je bila duša zasnovana kot duhovna substanca in se je iz njene narave oblikovala filozofska misel. . . . Njegov [Avguštinov] nauk . . . veliko dolguje neoplatizmu (tudi nekaj pomankljivosti). (New Catholic Encyclopedia, 1967, Zv. XIII, str. 452, 454)
”Koncept nesmrtnosti je rezultat grškega mišljenja, upanje na vstajenje pa pripada judovski misli. . . . Po Aleksandrovem zavzetju je judovstvo postopoma prisvojilo grške zamisli.“ (Dictionnaire Encyclopédiqe de la Bible, Valence, Francija, 1935, urednik Alexandre Westphal, Zv. 2, str. 557)
”Neumrljivost duše je grška ideja, ki se je oblikovala v starodavnih skrivnostnih kultih, izpopolnil pa jo je filozof Platon.“ (Presbyterian Life, 1. maja 1970, str. 35)
”Ali sploh verujemo v smrt? . . . Ali ni to le ločitev duše od telesa? In biti mrtev je izpolnitev tega; ko duša živi sama zase in je osvobojena telesa, telo pa je osvobojeno duše, kaj je to drugega kot smrt? . . . In ali duša dopušča možnost smrti? Ne. Torej je duša neumrljiva? Da.“ (Plato’s ”Phaedo“, pogl. 64, 105, objavljeno v Great Books of the Western World, 1952, urednik R. M. Hutchins, Zv. 7, str. 223, 245, 246)
”Kakor smo videli, so se babilonski teologi ukvarjali s problemom nesmrtnosti. . . . Niti ljudje niti voditelji verskih misli se niso nikoli mogli sprijazniti s popolnim uničenjem tega, kar je enkrat že obstajalo. Smrt je bila prehod v drugo obliko življenja“. (M. Jastrow, ml., The Religion of Babylonia and Assyria, Boston 1898, str. 556)
Glej tudi strani 306, 307, pod naslovom ”Smrt“.